Že nekaj časa smo se pogovarjali o potepanju po naših zasavskih hribih. Nekajkrat nam je namero odpihnil veter, ali pa se je v lesku in odsevu dežnih kapelj misel zvodenila. Želja se nam je uresničila. Skupina stanovalcev se je odpravila z avtobusom na naš zasavski Triglav, Kum seveda. Na Kumu smo preživeli lep dan. V dogovoru z gospodom župnikom smo v gostišču prejeli ključe od cerkvice sv. Neže. Tam smo zapeli nekaj pesmi. Pred cerkvico so se nam pridružili tudi planinci iz Ljubljane in z nami veselo prepevali. Napočil je čas kosila. Ozirali smo se proti dolini in gledali v daljavo ali bomo opazili še preostale slovenske hribe. A, kljub lepemu in sončnemu vremenu se je videlo samo morje, morje oblakov in modrih meglic. «Pa drugič«, smo si rekli in se odpravili proti Domu na Tereziji. Pravijo, da kje je lepo in so prijazni ljudje, se znova in znova radi vračamo.
