V ponedeljek, 24.12.2018 na Božični večer, ko se je rodil naš odrešenik smo se tudi mi zbrali pri sveto Maši. Seveda je bila bolj svečana. Med sveto Mašo je pel mešani pevski zbor. Skavti pa so prinesli tudi h nam Lučko miru iz Betlehema, da nas bo grela ob teh prazničnih dneh.
Ob tem so tudi prebrali njeno poslanico:
Plamen je v mojih rokah. Gori in me greje. Prepričala me je njegova toplota
in privabila njegova svetloba. Zdaj imam priložnost, da ga širim naprej –
poiščem bližnjega, začutim njegovo stisko, se darujem zanj in mu pomagam.
Toda kako?
Ko sprejmem mir v svoje srce, sem podoben sveči, ki je sprejela plamen. Da
ohrani plamen, mora sveča goreti. Prav tako moram jaz, da ohranim mir,
darovati samega sebe. Vendar sveča z gorenjem izginja, človek pa nikoli ne
izgine, če gori iz ljubezni.
Vem, da nas je več, ki gorimo. Skupaj lahko ustvarimo mogočen ogenj, ki ga
ne bo pogasil noben nemir.
