V četrtek, 7.2.2019 sem je ob 13.00 uri v tretjem nadstropju skupina za samopomoč Veseljak. Kaj bi bila boljša tema kot pogovor od Dr. Fig-fig? Seveda o našem največjem pesniku Francetu Prešernu. Najprej smo prebrali njegov življenjepis. Vsi smo bili istega menja, da ni imel lahkega življenje. Tudi ljubezensko življenje je bilo trnova. Prebirali smo tudi njegovo poezijo. Ena od znanih je tudi Sonetni venec, najbolj Magistrale. Sonetni venec je posvetil Juliji. Zakaj nebi zaključili kar z delčkom Sonetnega venca.
MAGISTRALE
Poet tvoj nov Slovencam venec vije,
Ran mojih bo spomin in tvoje hvale,
Iz sŕca svoje so kalí pognale
Mokrócvetéče rož’ce poezije.
Iz krajov niso, ki v njih sonce sije;
Cel čas so blagih sapic pogrešvále,
Obdajale so utrjene jih skale,
Viharjov jeznih mrzle domačije.
Izdíhljeji, solzé so jih redile,
Jim moč so dale rasti neveselo,
Ur temnih so zatirale jih sile.
Lej! torej je bledó njih cvetje velo,
Jim iz oči tí pošlji žarke mile,
In gnale bodo nov cvet bolj veselo.