V Gospodinjski skupini Dušica, kjer mislimo vsi, da je vse že utonilo v reko pozabe, je rojstni dan tisti, ki praznovanju prikliče nasmeh na obraz, v očeh slavljencem zasije zopet tista iskrica sreče, ko prejemamo stiske rok ostalih sostanovalcev, svojcev in zaposlenih.
Nepopisna sreča, ko vidimo na mizi rojstnodnevno torto, pesem pa se razlega po vsem nadstropju, pesem, ki se je spomnimo vsi in pesem, ki se vrne v otroštvo in potem v kasnejše obdobje, obdobje, za katerega mislimo, da lahko preskočimo vse ovire.
Vendar je tudi to obdobje lepo, pisano. Lepe čestitke, pisani baloni, in torta, ki komaj čaka na pokušanje, veselje, petje in dan, ko praznujemo leta, saj takrat niso pomembna darila, pomembno je še eno leto preživeto v sreči in nasmehu v krogu svojih dragih.
