Skupina pohodnikov se je podala na pot. Zjutraj so se odpravili na trboveljsko tržnico, si ogledali kaj vse ta ponuja,  kupili nekaj sadja za ostale stanovalce, ki se vandrovčkom niso mogli pridružiti.

Spočili smo se na udobnih klopcah v novem parku, si ogledali monolit, se osvežili s lahkim vodnim pišem.

Na tržnici smo srečali veliko svojih sorodnikov in  znancev. Poklepetali smo ter sprejeli vljudno vabilo gospe Govejšek, da se dobimo na sedežu Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Trbovlje.

Pričakale so nas kar tri gospe in nas pogostile s ohlajeno pijačo in slaniki. Malo smo poklepetali, nato so nam članice predstavile delovanje organizacije. Počasi smo se vzpenjali po Keršičevi cesti nazaj v hrib, na Terezijo. Urica seveda teče in nič ne reče. Čas za kosilo je bil pred vrati, z njim pa tudi končan potep.

 

Obiskali smo  tržnico