Decembrski dan je bil najprej odet v meglo. Ko pa smo prišli do gradu Bogenšperk, so se meglice razpršile,  vse se je razjasnilo in namenjen nam je bil lep sončen dan.

Že na avtobusu so pevke naredile prijetno vzdušje. Sami pa že moramo pobrskamo po spominu, da se spomnimo vseh kitic  pesmi, da tudi sami predlagamo,  da se zapoje kaka stara slovenska narodna pesem.

Pred gradom so se stanovalci sami odločili ali si bodo ogledali grad ali bodo počakali na toplem sončku. Večina stanovalcev se je, kljub stopnicam, odločila za ogled gradu.

Spomnili so se, kako so se njihovi svojci, otroci, vnuki in že tudi pravnuki v tem gradu tudi  poročili. Ostali stanovalci pa so se sprehodili okoli gradu in pozirali fotografinji.

Ostali so si z zanimanjem ogledali poročno dvorano. Prijazna vodička nam je razkazala grajske prostore, povedala o zgodovini nastanka gradu …

Zanimiva se nam je zdela delovna soba znanstvenika Janeza Vajkarda Valvazora, kje stoji na ogled postavljena Slava vojvodine Kranjske. Pritegnila nas je tiskarna, soba s polhi in medvedom, ribolovom na Cerkniškem jezeru, razstava slik.

Po ogledu gradu nas je pot vodila do vasi Temenica. Z navdušenjem so stanovalci pričakovali obisk  kmečkega turizma. Pričakali so nas prijazni gostitelji, nas lepo pogostili. Stanovalci pa so uživali v dobri hrani.

Moramo pa priznati, da smo ob izletu uživali tudi spremljevalci. Kljub odgovornosti, da poskrbiš za morebitne težave, da stanovalcem pomagaš pri oblačenju, slačenju, vstopanju v avtobus, po stopnicah, imaš trenutek uživanja z njimi, se z njimi pogovarjati, nenehno imaš čas za NJIH.

 

 

Decembrski izlet