Od 2. stoletja naprej je Kristusovo vstajenje najstarejši krščanski praznik, za kristjane pa je Velika noč največji praznik. Praznuje se na prvo nedeljo po prvi pomladni luni. Družina se na ta dan po maši usede k praznični mizi, ki je obložena z dobrotami: s šunko, hrenom, kruhom, potico in pirhi. Pirhi naredijo praznike še bolj slovesne in imajo zelo močno simboliko. Ta pravi, da je Kristus ob vstajenju odprl svoj kamniti grob prav tako, kakor mladi ptič, ki prebije jajčno lupino, ki ga obdaja. Rdeča barva pirha – ki je še danes najbolj razširjena – pa predstavlja Kristusovo kri. Rdeča barva je zelo močna barva in jo že od nekdaj povezujejo z življenjsko vitalnostjo. Po ljudskem izročilu ime prvega človeka Adama v hebrejščini pomeni “rdeč”.

Tudi v našem Domu ne manjka pirhov, barvali smo jih po nadstropjih, vsak v svojem mehurčku. Vse je bilo že vse pripravljeno, narezane nogavice, nabrani cvetovi in listje, čebulni olupki, na štedilniku je že klopotala voda, mešala se je barva.  Pobarvali smo jajčka. Preostali čas pa smo se pogovarjali o velikonočnih  običajih, o sekanju pirhov s kovanci, o žegnanju gob, barvanju pirhov, o blagoslovu jedi …

 


 

 

Barvanje pirhov