V torek, 18.4.2017 nas je ob 11. uri obiskala prostovoljka Nada iz društva Hospic. Za nas je ponovno pripravila pogovorno skupino. Tema tega srečanja je bila o zdravilnosti zvoka. Gospa Nada je zapisala:
˝Strinjali smo se, kako pomembna je komunikacija in g. Viktor je še posebej poudaril, da se moramo znati pogovarjati tudi takrat, ko so mnenja različna.˝
Naslednjič se bodo pogovarjali o živalih in gospod Stane je za izhodišče povedal pesmico, ki jo je spesnil za kužka Blekija:
Ni mar mi pesmi, ne zabave,
zdaj duša ranjena ječi,
ni več ljubezni one prave,
ki le žival jo podari.
Je Bleki šel na pota večna.
Kar petnajst let bila sva srečna.
Ni ubogal me; češ, “kdo te šmirgla”;
on meni bil je živa bergla.
Sem storil to, kar narava hoče;
in muke skrajšati mu dal.
Sedaj pa naj srce mi joče,
ker kužka sem v smrt poslal.
Tolažim si srce ihteče,
ki ve, da dobro sem storil.
Spominjam se zgubljene sreče,
prijatelj dober mi je bil.
Ah, glej, pod mizo me posluša!
Ne, ne…to je le pasja duša.
Bleki, hvala ti za vse,
mirno spi, pozabi me.