Kot vsak dan smo se tudi četrtkovo jutro zbrali v avli in si napolnili baterije z jutranjo telovadbo. Po krepčilnem zajtrku smo se odpravili na sprehod po trboveljskih ulicah. Izbrali smo dve poti.
Na sprehod s krajšo razdaljo smo peljali stanovalce, ki za svojo gibljivost uporabljajo različne pripomočke za hojo in vožnjo. Ostali smo jo mahnili po zahtevnejši poti z mislijo, da nas redno gibanje napolnjuje z energijo in dobrim razpoloženjem. Med potjo smo se ustavili ob rdečerjavem listju divje vinske trte, ki se v vsej svoji lepoti vzpenja po drevesnem deblu, ter ustvarja čudovite vzorce jeseni. Pogledali smo tudi vhod v rov na Tereziji, kjer so si mnoge, tudi ženske roke v preteklosti prigarale težko prislužen kruh. Pri prihodu iz jame se jim je odprl svet sedanjosti. Spomini pa so ostali.
