Stanovalci in zaposleni se pogumno spopadamo z novonastalo situacijo in poskušamo čim bolj normalno preživljati ta čas. Ob tem nam stojimo tudi s pozitivnimi mislimi svojci stanovalcev našega Doma. Objavljamo prispevek svojke:
»Če bi mogla, če bi znala v pajka bi se spremenila, da bi spletla mrežo zdravja okrog sebe, okrog vseh ljudi okrog mene, okrog vseh ljudi tega sveta.
Za trenutek vsi oslepimo;
za trenutek vsi oglušimo;
za trenutek vsi onemimo.
Da v svoji slepoti vidimo, kar vredno je videti.
Da v svoji gluhoti zaslišimo prešeren otroški smeh.
Da v svoji nemosti začutimo svojo bit.
Saj kadar človeku duša zadrhti, takrat po licu solza kot biser zdrsi. Takih biserov človek v svojem življenju le malokdaj dobi.
Časa ni.
Tisti ki je bil – tistega več ni, tisti ki šele pride – tistega še ni. V življenju človeka šteje samo trenutek, ta hip – zdaj.
Zdaj v tem trenutku se zavedamo, da bitko z mikroskopsko majhno pošastjo ne bomo dobili z najmodernejšim orožjem niti z najmočnejšo vojsko na svetu. Zmagovalci te bitke bodo preprosti ljudje, ki s požrtvovalnostjo in srčnostjo dihajo za soljudi.
Kadar človek stori dobro delo, ne, da bi mu ga bilo treba, takrat se Bog ozre navzdol, se nasmehne in pravi: “Že zaradi tega je bilo vredno ustvariti ta modri planet, ta naš lep svet”.
Hvala vsem zaposlenim v domu, ki že dolge tedne varujete, zdravite, negujete in objemate naše najdražje namesto nas.
Hvala ker ste!
Zdenka Meterc »